Naj začnemo s fragmentom iz literature: znamenita modernistka Virginia Woolf je v sarkastičnem opisu anglosaškega odnosa do grške tradicije in kulturne zapuščine v kratki zgodbi Dialog na gori Pentelik zapisala naslednji opis trka angleških turistov, v klasičnih jezikih izobraženih intelektualcev, s prebivalci in jezikom moderne Grčije:
»Videli so že Maraton in Salamino in tudi Atene bi bile njihove, če jih le ne bi poljubkoval oblak; vsekakor so se počutili, kot da jih z obeh strani naskakujejo veličastne prikazni. In da bi si dokazali, kako primerno navdahnjeni so, s svojim spremstvom umazanih grških kmečkih fantov niso delili samo čutarice vina, temveč so se blagovolili ponižati celo do te mere, da so jih nagovorili v njihovem jeziku, kakor bi ga govoril Platon, če bi se Platon grščine učil v Harrowu. Ali je bilo to upravičeno ali ne, naj bo prepuščeno odločitvi drugih; toda dejstvo, da so Grki narobe razumeli grške besede, izgovorjene na grških tleh, uniči z enim samim udarcem celotno prebivalstvo Grčije, može in žene, kakor tudi otroke« (prevedla Tina Mahkota, v: Virginia Woolf, Znamenje na steni: Zbrana kratka proza, str. 76).
To je pisateljica zapisala v prvem desetletju 20. stoletja, ko je bila klasična izobrazba še razširjena in samoumevna; tako so v Angliji v šole šele uvajali moderno angleščino s pripadajočo ji literaturo. Danes, več kot stoletje kasneje, bi bilo razočaranim angleškim turistom najbrž že jasno, da se je vredno naučiti tudi nove grščine. Še posebej, ker bi pri tem lahko izkoristili predhodno znanje stare!
Da je to mogoče, dokazuje tudi letošnja že tretja edicija poletne šole nove grščine za klasične filologe, ki je potekala na kraju samem, torej v Atenah, pet delovnih dni: od 8. do 12. septembra. Organiziralo jo je več evropskih univerz, in sicer poleg Univerze v Ljubljani še Univerza v Atenah, Univerza za tujce v Sieni, Masarykova univerza v Brnu in Univerza Clermont Auvergne. Z Oddelka za klasično filologijo FF UL sva v Atenah klasične filologe novo grščino poučevali pobudnica te metode profesorica Jerneja Kavčič in asistentka za grški jezik Lara Unuk. Z drugih univerz pa sta poučevali še Elisabeth Nouchoutidou iz Aten in Kateřina Bočková Loudová iz Brna.
Med slušatelji, ki so prihajali iz različnih držav, so bili tudi štirje naši študentje. Jezikovni poduk je potekal ob dopoldnevih, Medtem ko so se v prvi skupini udeleženci po hitrem postopku učili osnov, pri tem pa gradili na svojem poznavanju stare grščine, v tretji pa so dopolnjevali znanje z okamnelimi glagolskimi oblikami in sestavljenimi glagoli, nam je v srednji skupini znanja, zanimanja in vneme zadoščalo, da smo analogije med staro in novo grščino lahko zasledovali celo v pesmih sodobnih pesnikov Kiki Dimula, Konstandinosa Kavafisa in
Popoldne so potekala predavanja: Liana Tronci (Siena) je predavala o grščini v helenistični in rimski dobi, Kateřina Bočková Loudová (Brno) o grščini v bizantinski dobi, Eleni Karantzola (Egejska univerza) o grščini v pobizantinskem in zgodnjem obdobju nove grščine, Caterina Carpinato (z univerze Ca’ Foscari v Benetkah) o grščini in Grkih v Benetkah, Brian D. Joseph (z Ohajske državne univerze) o grščini kot balkanskem jeziku in Spyros A. Moschonas (Atene) o sodobni grški diglosiji. Že pred odhodom v Grčijo pa smo na daljavo prisluhnili uvodnima predavanjema Jerneje Kavčič o besedišču nove grščine v učbenikih stare grščine in Briana D. Josepha na temo: od protoindoevropejščine do klasične grščine.
Program so popestrile kulturne dejavnosti: študentje so se povzpeli na Akropolo in si v gledališču na Likavitosu ogledali Sofoklejevo Elektro. Urnik je bil resnično intenziven, saj je združeval pouk jezika s potopitvijo v grško okolje in kulturo.
O poletni šoli so pisali tudi v Grčiji: