V letu 2025 je potekal krožek novogrške književnosti, ki ga je vodila asistentka za grški jezik na Oddelku za klasično filologijo in prevajalka Lara Unuk. Dobili smo se na 17 srečanjih, in sicer na devetih spomladi od 27. marca do 5. junija, na naslednjih osmih pa od 28. oktobra do 16. decembra. Še dvakrat se bomo v tem jesensko-zimskem ciklu srečali v januarju 2026. V živo smo se dobivali v prostorih Filozofske fakultete v Ljubljani, nekaj slušateljev pa je raje sodelovalo po zoomu iz domačega udobja. Tako v živo kot po zoomu je bil krožek dobro obiskan, nanj so prihajale tako študentke nove grščine kot drugi ljubitelji grške književnosti. Krožek je potekal v slovenščini na podlagi dostopnih prevodov voditeljice krožka in drugih prevajalcev, kar je omogočilo širšo udeležbo in sodelovanje tudi tistim, ki ne znajo grškega jezika. Po predavanjih na izbrane teme so prisotni člani krožka prebirali pesmi ali krajše prozne odlomke izpod peresa obravnavanih pesnikov in prozaistov ter se o njih pogovarjali. Obravnavana besedila so prejeli bodisi po mailu (v prvem ciklu) bodisi na platformi basecamp (v drugem ciklu), da so lahko naknadno sami obnavljali pridobljeno znanje.
Na pomladnih srečanjih smo se napotili iz sedanjosti v preteklost: najprej smo se seznanili s sodobno grško poezijo in njenimi dostopnimi knjižnimi prevodi, ob tem pa na podlagi krajšega izbora pesmi spregovorili tudi o posebnih značilnostih grške poezije, kakršni sta živa prisotnost antičnih mitoloških motivov in pogosto politična angažiranost.
Na drugem srečanju smo obravnavali dve urbani atenski pesnici iz 20. stoletja, kultno anarhistko Katerino Gogu in eno največjih povojnih modernistk Kiki Dimula, ki sta izhajali iz različnih okolij in delov mesta, in se pogovarjali o odnosu njune poezije do mestnega prostora.
Potem smo se seznanili z nadrealizmom, ki je bil v Grčiji pred drugo svetovno vojno cvetoča in vplivna literarna smer, in z njegovimi glavnimi predstavniki: psihoanalitikom Andreasom Embirikosom, slikarjem Nikosom Engonopulosom, pesnico Maci Hadzilazaru in nobelovcem Odiseasom Elitisom, na katerega je to gibanje močno vplivalo. Grški nadrealizem ni slepo posnemal sočasnega evropskega gibanja, pač pa je navezoval na grške realije, tradicijo in mitologijo.
Podali smo se v še zgodnejše obdobje in brali liriko grške nove romantike z glavnima predstavnikoma Kostasom Kariotakisom in Mario Poliduri, na naslednjem srečanju pa smo obravnavali grški realizem in pisateljice Penelopi Delta, Aleksandro Papadopulu in Kaliroi Paren ter opazovali socialno občutljivost, zlasti na trpljenje otrok, v njihovi prozi.
Zaustavili smo se tudi pri sodobnem dramatiku Jakovosu Kambanelisu in njegovi drami Očka vojna, v kateri je aktualiziral antične motive. Kambanelis je bil satirično naravnan do turizma, kar smo videli tudi iz komičnega filma po njegovem scenariju Dekleta na soncu, ki smo si ga ogledali. Na spodnji povezavi si lahko ogledate najznamenitejši prizor iz filma, v katerem zlatolasa, zagorela turistka beži pred zaljubljenim pastirjem, ki bi ji rad podaril pest mandljev.
Dve srečanji smo posvetili sodobnemu grškemu romanu. Na prvem smo obravnavali izseljensko tematiko na primeru Dendritov Kalie Papadaki in Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico Amande Mihalopulu, prebrali pa smo tudi odlomek iz novele Zirane Zateli in opozorili na esej Louisa Adamiča o grških izseljencih v Ameriki. Drugič smo se srečali s problematiko grške krize v romanih Bog mi je priča Makisa Citasa in Kajnovi otroci Nikosa Panajotopulosa.
Zadnje srečanje smo posvetili svetovno znanemu pesniku Kostandinosu Kavafisu in nobelovcu Jorgosu Seferisu.
Prvih pet jesenskih srečanj je bilo v celoti namenjeno ciklu o življenju in delu grškega zgodnjega modernista iz Aleksandrije v Egiptu Konstandinosa Kavafisa. Natančno smo se seznanili s tremi tematskimi sklopi v njegovi poeziji (zgodovina, filozofija, erotika) in pesnikovo težnjo po njihovi sintezi, s pesniškimi postopki in strategijami razširjanja lastne poezije in slovesa. Govorili smo o tem, kako je prišlo do delitve na Kavafisov kanon in »vse ostalo«. Veliko smo tudi prebirali Kavafisove pesmi, med drugim tiste nekanonične, ki so prav v tem času izšle z naslovom Zleknil sem se in legel na njihova ležišča v prevodu Lare Unuk, s čimer se je zaključile najobsežnejši slovenski prevod tega pesnika (Hiša poezije, 2025).
Na srečanju 2. decembra je gostovala lekt. mag. Jelena Isak Kres, ki nam je predstavila življenje in poezijo Janisa Ricosa. Na naslednjem srečanju smo obravnavali nobelovca Odiseasa Elitisa, zadnje decembrsko srečanje pa nam je minilo bolj sproščeno, saj smo prebirali pesmi,. ki so se nas najbolj dotaknile, in uresničevali končni projekt tega cikla: snemanje branja pesmi udeležencev krožka v fonolaboratoriju. Nastali posnetki bodo objavljeni na spletni strani Grška obzorja. S snemanjem bomo nadaljevali še januarja, saj želimo izdelati tudi celovitejši posnetek in ga objaviti ob dnevu grškega jezika februarja 2026.
O krožku novogrške književnosti so poročali tudi v zadnji letošnji številki grecističnega študentskega glasila Melissai: https://classics.ff.uni-lj.si/sites/default/files/documents/Melissai%203.pdf
