Štukature na stropu s pogledom ošinem.
Meandri me povlečejo v svoj ples.
Moja sreča bo najbrž, zares,
stvar višine.

Simbolov višjega obstoja krog,
neokrušene, preobražene rože,
beli akant vsenaokrog obkroža
Amaltejin rog.

(Umetnost brez sloga, spočeta banalno,
počasi me dosega tvojega nauka zven!)
Približal se ti bom, reliefni sen,
vertikalno.

Do tedaj me bodo že zadušila obzorja.
Boj za kruh in sol v vseh klimah,
ljubezni na vseh širinah,
in dolgčasja.

O! Zdaj si samo še poveznem
tisti lepi venec štukatur.
In bom, na ozadju stropnih bordur,
nadvse všečen.